Programska oprema za vodenje oziroma upravljanje proizvodnje se pospešeno seli v računalniški oblak, zato je njeno uvajanje preprostejše in cenejše. Pa vendar med (malimi) proizvodnimi podjetji strah bstaja. Je upravičen?
»Manjša podjetja se pri digitalizaciji proizvodnje obotavljajo predvsem zaradi strahu pred visokimi stroški, ki jih prinese prehod na rabo informacijskih sistemov in aplikacij. Opažamo, da v številnih proizvodnih podjetjih še vedno prevladuje prepričanje, da je treba za proizvodno programsko opremo odšteti več tisoč evrov, čeprav to že dolgo ne drži več,« ugotavlja Matjaž Finžgar, produktni vodja za področje proizvodne programske opreme v podjetju Pro-bit iz Slovenskih Konjic.
Proizvodna podjetja so po njegovih besedah premalo informirana o oblačnih rešitvah, kjer nakup programske opreme ni potreben, ampak lahko ustrezen program najamejo, pri čemer je začetni strošek podjetja občutno nižji.
V Sloveniji deluje razmeroma veliko proizvodnih podjetij. Medtem ko so večja že stopila na pot digitalizacije, se marsikatero manjše še obotavlja. A digitalizacija je nujna za rast in razvoj, saj sodobno poslovanje teče vse hitreje in je bolj povezano – podjetja si izmenjujejo najrazličnejše podatke.
Vodje se morajo znebiti sentimentalnosti
V manjših proizvodnih podjetjih zaradi manjše količine naročil procese še vedno obvladujejo ljudje oziroma se spremljajo ročno. Vodje proizvodnje denimo vse procese evidentirajo na papirju ali v preprostih preglednicah. A žal nato ti podatki tam tudi ostanejo in podjetju ne koristijo v celoti.
»Zaradi takšnega pristopa podjetja težje pridejo do analiz rezultatov proizvodnje, s tem pa tudi težje najdejo vzroke za izpade, zastoje in zamude v proizvodnji. Brez ustreznih podatkov in analiz se tudi ne znajo lotiti optimizacije proizvodnje,« pravi Finžgar.
Prej ali slej zato pripelje do točke preloma, ko postane količina podatkov za obdelavo preprosto prevelika – tudi za še tako izkušenega vodjo. Rešitev je uporaba proizvodne programske opreme.
»Vodje proizvodnje so včasih kar malce sentimentalno navezani na to, da imajo vse pod nadzorom, in s težavo zaupajo programski opremi. Skrbi jih tudi, da je z uporabo programske opreme več dela z vnosi in upravljanjem programa, kar seveda ne drži. Morda je začetni vložek časa nekoliko večji, vendar pa postanejo zadeve veliko preprostejše, ko se sistem in uporabniki utečejo,« meni sogovornik.
Začeti tam, kjer je največ rezerv
Digitalizacijo proizvodnje, podobno kot digitalizacijo drugih delov poslovanja, je treba začeti na področjih, kjer ima podjetje največ rezerv (in stroškov), torej povsod tam, kjer se procesi izvajajo brez podpore programske opreme, povsem ročno ali delno ročno. Cilj je jasen: doseči večjo učinkovitost proizvodnih in poslovnih procesov ter pridobiti kakovostne podatke, ki bodo v nadaljevanju uporabljeni za podporo odločanju in dodatne optimizacije oziroma izboljšave.
Rešimo lahko tudi pomanjkanje zaposlenih ter višanje cen surovin in energentov
Namenska programska oprema in podatki vodijo tako do agilnejše kot stroškovno učinkovitejše proizvodnje. Ob pravilni uporabi najpomembnejših digitalnih tehnologij lahko proizvodna podjetja postanejo precej učinkovitejša pri premagovanju gospodarskih ovir. Digitalizacija namreč rešuje tudi številne izzive, povezane s pomanjkanjem zaposlenih, višanjem cen surovin in energentov, logistiko in podobno.
»Z vodenjem proizvodnje skozi informacijski sistem lahko podjetje že vnaprej predvidi in hitro pridobi podatke o potrebah v proizvodnji, kot so potrebno število delavcev, količine surovin, predviden čas izdelave na strojih in podobno. Če ima podjetje podatek o teh potrebah, lahko z dodatno nastavljenimi parametri, kot so minimalne zaloge, že vnaprej pridobi podatek, katere surovine oziroma sestavne dele potrebuje, od koga jih lahko pravočasno in ugodno nabavi ter kakšne so optimalne količine, da bodo proizvodne naloge končane pravočasno in cenovno učinkovito,« pojasnjuje Finžgar.
Digitalizacija je čedalje dostopnejša
Tehnološki trendi že stoletja narekujejo, da se tehnologija s časom ceni. To velja tudi za poslovno programsko opremo, ki je s selitvijo v računalniški oblak, od koder je podjetjem na voljo v obliki storitve, za katero plačujejo mesečno naročnino, postala resnično dostopna. Ponudnik namreč v tem primeru prevzame skrb za strežnike, nadgradnje in posodobitve ter varnost, naročnik pa je le uporabnik ter lahko svoj čas in vire posveti svoji glavni dejavnosti in višanju dodane vrednosti.
Sogovornik ugotavlja, da so proizvodna podjetja premalo seznanjena s subvencijami, ki jih ponuja država za namene digitalizacije podjetij. Le redka redno spremljajo razpise (denimo Digit NOO ali Demo piloti NOO) in izkoriščajo zakonodajne možnosti glede davčnih olajšav, ki jih omogočata novi člen 55.c zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) in pravilnik o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v digitalni in zeleni prehod.
Aktualni zakon o davku od dohodkov pravnih oseb namreč podjetjem omogoča uveljavljanje zmanjšanja davčne osnove v višini 40 odstotkov od vseh vlaganj v računalništvo v oblaku, umetno inteligenco in masovne podatke – torej projekte s področja digitalizacije ali digitalne preobrazbe poslovanja.
Ne obujte si premajhnih čevljev
Kakšno programsko opremo za vodenje in upravljanje proizvodnje izbrati? Takole pravi naš sogovornik: »Največja past je, da podjetje uvede rešitev, ki ne omogoča rasti in razvoja poslovanja. Podjetje kupi rešitev, ki sicer zadovoljuje njegove trenutne potrebe, ne pa tudi morebitnih prilagoditev, ki jih bo potrebovalo ob nadaljnji rasti in razvoju. Programska oprema in njen dobavitelj morata zato naročniku zagotavljati tudi nadgradljivost in prilagodljivost. Prava izbira je ponudnik, ki prinaša nenehno nove funkcionalnosti in izboljšave ter se agilno odziva na potrebe podjetja.«
Besedilo je povzeto po članku iz časnika IKT Finance.
